Stročnice vsebujejo največ beljakovin med vsemi rastlinami, ki se uporabljajo v prehrani. Organizmu omogočajo dopolnitev zalog železa, magnezija, kalija, fosforja, vitaminov skupine B in PP. Vključitev stročnic v prehrano omogoča znižanje vsebnosti holesterola in sladkorja v krvi, povečuje raven hemoglobina, krepi živčni sistem.

Fitoestrogeni, ki jih vsebujejo stročnice, zmanjšujejo verjetnost Alzheimerjeve bolezni, osteoporoze, plešavosti. Zaradi velike količine vlaknin v stročnicah je prebava precej dolgotrajna, možno je napenjanje. Imajo blag odvajalni in diuretični učinek. Zaradi visoke vsebnosti purinskih spojin se ne priporočajo pri boleznih sklepov.

Gobe so bogate z beljakovinami, vitamini B2, B5, PP, kalijem, kobaltom. Vključitev gob v prehrano krepi živčni sistem in srčno-žilni sistem ter krepi lase in nohte.

Posebnost gob je prisotnost hitina. Ta polisaharid, ki je po strukturi podoben celulozi, se v telesu dolgo prebavlja in ovira absorpcijo druge hrane. Pogosto uživanje gob povečuje tveganje za nastanek gastritisa, pankreatitisa in drugih bolezni prebavil.

Kaše – najbolj zdrav zajtrk tako za otroke kot za odrasle. Uporabljajo se lahko kot priloga ali kot samostojna jed. Visoka vsebnost beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov, ki zagotavljajo potrebne zaloge energije, ter vitaminov različnih skupin in mineralov.

Vključitev katere koli kaše v prehrano pozitivno vpliva na delovanje prebavnega sistema, povečuje odpornost, izboljšuje presnovo in znižuje raven holesterola.

Žita so vir beljakovin, vlaknin, vsebujejo vitamine skupin B, E, PP. Omogočajo telesu, da dobi potrebno količino mineralov: železa, fosforja, magnezija, kalija. Najbolj zdrava so žita, ki so bila minimalno obdelana.

Fitosteroli, ki jih vsebujejo različna žita, prispevajo k izločanju holesterola iz telesa, zmanjšujejo verjetnost možganske kapi, ateroskleroze, srčnega infarkta in krepijo imunski sistem. Redno uživanje žit ureja prebavo, čisti prebavila toksinov in odpadnih snovi ter pozitivno vpliva na delovanje srčno-žilnega in živčnega sistema.

Rastlinska olja vsebujejo fitosterole, nenasičene maščobne kisline omega-3, 6, 9, lecitin. Telesu omogočajo, da dobi potrebno količino vitamina E, ki ima antioksidativne lastnosti.

Vključitev hladno stiskanih rastlinskih olj v prehrano omogoča znižanje ravni holesterola, kar pozitivno vpliva na delovanje srčno-žilnega sistema. Uživanje tega izdelka zmanjšuje verjetnost bolezni jeter, nastanka tumorjev in povečuje možgansko aktivnost. Najbolj zdrava so orehovo olje, kuminino olje ter bučno in laneno olje.

Mleko je bogato z vitamini A, D, B2, B12, PP, koristnimi minerali (kalcij, selen, fosfor, cink), vsebuje aminokisline, potrebne za organizem. Beljakovine se zlahka absorbirajo, zato je mleko nujno vključeno v otroško prehrano.

Če organizem dobro absorbira laktozo, mleko pripomore k znižanju krvnega tlaka. Vključitev mlečnih izdelkov v prehrano vodi k normalizaciji presnove, izboljšanju delovanja imunskega in živčnega sistema. V primeru pomanjkanja laktoze naj fermentirani mlečni izdelki nadomestijo polnomastno mleko. Mikroorganizmi in glive, prisotne v fermentiranih mlečnih izdelkih, izboljšajo prebavo in črevesno mikrofloro.

Moka je eden izmed najbolj razširjenih izdelkov na svetu. Je osnova kruha in pekovskih izdelkov, sestavina ogromnega števila jedi. Moka se proizvaja iz žitaric, pa tudi iz lanenih semen ali amaranta, zato je za organizem vir beljakovin in ogljikovih hidratov, vitaminov B1, B2, B6, PP, ter vrste koristnih mineralov (kalij, magnezij, fosfor, kalcij).

Najbolj razširjena je pšenična moka, ki se uporablja za peko kruha. Nižja je kakovostna stopnja, bolj je koristna za človeka. Pretirano uživanje pekovskih izdelkov iz moke najvišje kakovosti lahko privede do debelosti.

Naravno meso, ki ni predelano, v svoji sestavi vsebuje živalske beljakovine (vključuje nabor aminokislin), vitamine skupine B, potrebne minerale (železo, fosfor, kalij, magnezij, cink). Pusto meso pripomore k dvigu imunosti, normalnim vrednostim hemoglobina, uravnava delovanje živčnega sistema in možganov, pomaga pri rasti mišičnega in kostnega tkiva.

Mesni izdelki, ki vsebujejo veliko maščob in tujih snovi (konzervanse, ojačevalce okusa), praktično nimajo koristnih lastnosti. Vendar lahko organizem iz njih dobi dovolj beljakovin.

Obširna kategorija, ki vključuje popolnoma različne izdelke. Glavna naloga — je dopolniti zaloge tekočine in potešiti žejo, čeprav imajo nekateri drugačen namen.

Pijače, pripravljene iz sadja, jagod in drugih rastlin (sadni napitki, kvas ipd.), so koristne, saj so vir vitaminov različnih skupin, organskih kislin in mineralov. Alkoholne, energijske in sladke gazirane pijače lahko ob stalnem uživanju negativno vplivajo na zdravje. Alkohol povzroča bolezni jeter, zmanjšuje umske sposobnosti in povzroča motnje v srčno-žilnem sistemu.

Zelenjava omogoča vnos vitaminov skupin B, C, E, K, P, PP, mineralov (kalij, fosfor, baker, magnezij) in betakarotena. Dodajanje zelenjave v prehrano izboljša delovanje srčno-žilnega sistema, poveča tonus žil, zelenjavna dieta pa pripomore k zmanjševanju telesne teže.

Glukozinolati in klorofil, ki jih vsebuje večina zelenjave, pomagajo imunskemu sistemu pri obrambi pred virusi in bakterijami ter zmanjšujejo verjetnost rakavih obolenj. Struktura prehranskih vlaknin v zelenjavi spodbuja motorično funkcijo prebavil, normalizira črevesno mikrofloro, pomaga odpraviti zaprtje in očistiti telo toksinov in odpadnih snovi.

Oreščki omogočajo hiter in zdrav prigrizek čez dan. Od njih lahko človek dobi večkrat nenasičene maščobne kisline omega-3 in alfa-linolensko kislino, vitamin E, selen, magnezij, cink in aminokisline.

Vključitev oreščkov v prehrano pomaga pri upadanju možganske aktivnosti pri starejših, preprečuje razvoj ateroskleroze, povečuje moško potenco in normalizira čustveno stanje. Priporočljivi so pri nespečnosti, pomanjkanju energije in depresivnih stanjih. Visoka kalorična vrednost (550–650 kcal/100 g) in velika vsebnost maščob lahko povzročita povečanje telesne teže in prebavne težave, zato ne smemo pojesti več kot 30 gramov oreščkov na dan.

Uporabljajo se za dodajanje okusa in arome različnim jedem. Vsaka vrsta dišav ima posebne lastnosti. Aromatična zelišča imajo imunomodulatorni učinek, pomagajo pri boju proti vnetjem. Pekoče in ostre začimbe, ki vsebujejo naravna antibiotika alicin in kapsaicin, pomagajo v boju proti virusom in bakterijam.

Dišave povečujejo izločanje želodčnega soka, izboljšujejo peristaltiko črevesja, delovanje živčnega in srčno-žilnega sistema. Prevelika količina dišav in začimb ne le negativno vpliva na okus jedi, temveč lahko tudi povzroči negativne posledice za zdravje.

Čebelji pridelki so vir popolnega nabora vitaminov, mineralov, aminokislin. Glukoza širi in krepi krvne žile, preprečuje nastajanje holesterolnih oblog, pomirjujoče deluje na živčni sistem.

Uživanje medu in drugih čebeljih pridelkov ne sme preseči 100 gramov na dan. V nasprotnem primeru to vodi do zmanjšanja elastičnosti sten krvnih žil, povečanja telesne mase in debelosti.

Ribe vsebujejo zadostno količino beljakovin, vitaminov (A, E, D, PP, B12), mineralov (fosfor, baker, kalij, magnezij). Nekatere vrste rib (lososi, sardine, tun) vsebujejo kisline omega-3. Morske ribe so vir joda, ki pozitivno vpliva na delovanje hormonskega sistema. Selen in cink, pridobljena iz morskih sadežev, sta nujna elementa za moško zdravje.

Redno vključevanje rib in morskih sadežev v prehrano pozitivno vpliva na delovanje možganov, živčnega sistema, zmanjšuje verjetnost srčnega infarkta in kapi.

Semena vsebujejo znatno količino beljakovin, vlaknin, vitaminov skupin A, B, E, D, potrebne mineralne snovi (fosfor, baker, cink, selen itd.)

Če jemljete semena redno, to vodi k rasti imunosti, izboljšanju presnove, stabilnemu delovanju vseh organov in sistemov telesa. Lecitin in fitosteroli, ki jih vsebujejo semena, znižujejo raven holesterola in pomagajo v boju proti aterosklerozi. Največjo korist prinašajo semena v surovi obliki ali z minimalno obdelavo.

To so kalorična živila, ki vsebujejo veliko količino ogljikovih hidratov. Čokoladne bonbone, piškoti, medenjaki pomagajo hitro premagati lakoto in dvigniti razpoloženje.

Najbolj koristni so grenka čokolada, zefir, halva. Prekomerna vsebnost sladkorja, kakor tudi uporaba barvil, ojačevalcev okusa, arom negativno vpliva na organizem in je še posebej škodljiva za otroke. Preobilje sladkega v prehrani lahko privede do sladkorne bolezni, debelosti, bolezni prebavil, srčno-žilnega sistema.

Sokovi, izdelani iz naravne zelenjave in sadja, so vir organskih kislin, antioksidantov in mineralov. Njihova stalna uporaba izboljšuje presnovo, prispeva k čiščenju od toksinov in škodljivih snovi, normalizira raven holesterola v krvi.

Uživanje svežih iztisnjenih sokov in drugih sokov ni dovoljeno pri nekaterih boleznih. Preobilje sokov v prehrani lahko negativno vpliva na delovanje prebavil in jeter.

Suho sadje je vir organskih kislin, vitaminov E, K, PP, kalcija, magnezija. Zaradi njihove prisotnosti v prehrani se zmanjšuje verjetnost nastanka krvnih strdkov, normalizira se delovanje srčno-žilnega sistema, prebavil, ledvic, izloča se škodljiv holesterol. Suho sadje pospešuje hitrejše okrevanje pri prehladu, povečuje delovno sposobnost.

Povišana kaloričnost in vsebnost znatne količine sladkorjev zahteva zmerno uživanje pri sladkorni bolezni, debelosti.

Večina rastlin ima koristne lastnosti za človeka. So vir vitaminov, mineralov, organskih kislin. Vsaka rastlina ima svoj nabor koristnih lastnosti. Nekatere krepijo stene žil, druge krepijo imunski sistem in normalizirajo presnovo.

Zelišča je treba izbirati previdno, zlasti med boleznijo. Treba je dosledno upoštevati vsa zdravnikova navodila in se ne samozdraviti.

Sadje je eden glavnih virov vitaminov, organskih kislin, pektina in vlaknin. Encimi, ki jih vsebujejo, pospešujejo presnovo.

Vključitev sadja v vsakodnevno prehrano pozitivno vpliva na zdravje, čustveno stanje, omogoča ohranjanje mladosti in lepote. Zaradi visoke vsebnosti sladkorjev v sadju je prekomerno uživanje prepovedano pri sladkorni bolezni in debelosti.

Čaj je človeku znan že več kot 3 tisoč let. Menijo, da njegovo uživanje daje energijo, lepoto in dolgo življenje ter ščiti pred boleznimi. Kakovosten čajni list, ki je pravilno pripravljen, spodbuja možgansko dejavnost, izboljšuje presnovo, krepi imunski sistem, preprečuje nastanek ledvičnih kamnov in tvorbo holesterolnih oblog.

Polifenoli v čajnih listih imajo protitumorne, antioksidativne in protibakterijske lastnosti. Čaj je bogat z vitamini in mineralnimi solmi. Treba je opozoriti, da je koristen le sveže skuhan čaj. Na Kitajskem obstaja pregovor, da je včerajšnji čaj podoben kačjemu strupu.

Jagode so vir vitaminov, organskih kislin in antocianov – posebnih snovi z močnimi antioksidativnimi lastnostmi. Če vključite jagode v svojo prehrano, lahko upočasnite staranje organizma, normalizirate prebavo in presnovo ter izboljšate delovanje krvožilnega sistema. Jagode so se že od nekdaj uporabljale v ljudski medicini pri različnih boleznih, pa tudi za preventivo.

Enostavni sladkorji, ki jih jagode vsebujejo, predstavljajo tveganje pri sladkorni bolezni in lahko povzročijo povečanje telesne teže.

Jajca omogočajo znatno količino beljakovin, omega-3 kislin, vitaminov skupin B, D, E. Holin, ki ga ta izdelek vsebuje, je nujen za razvoj možganov pri otrocih, pri starejših pa za vzdrževanje možganske dejavnosti na potrebni ravni. Lecitin, ki je del rumenjaka, stabilizira raven holesterola v krvi in izboljšuje delovanje jeter. Prisotnost jajc v prehrani zmanjšuje verjetnost kapi in srčnega infarkta ter razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Uživanje surovih jajc ni priporočljivo zaradi možnosti okužbe s salmonelozo. Pri prekomerni telesni teži prehrana izključuje uživanje rumenjakov.

V rubriko «Razno» spadajo objave, ki niso bile vključene v nobeno od prejšnjih kategorij. Tu boste našli in izvedeli o koristih izdelkov, kot so: vloženi ingver, krompirjev škrob, instant rezanci itd.